Prvi dan še nisva najela avta in sva šla v Six Flags Great Adventure.

Najprej sva se z mestnim avtobusom odpeljala v center in kupila karte za avtobus, da jih slučajno ne bo zmanjkalo. Ponujajo skupen nakup avtobusne karte in vstopnine, kar je bilo po hitrem izračunu ceneje, kot če bi že en da prej najela avto in se z avtom odpeljala v park. Potem sva se peš odpravila v trgovino in do AT&T, kjer sem si kupil ameriško SIM kartico.

O Six Flags

Six Flags je veriga zabaviščnih parkov v ZDA, s poudarkom na vlakcih (smrti) (roller coasters). Obisk obvezen za ljubitelje igre Roller Coaster Tycoon. Kljub temu da to sem ljubitelj te računalniške igre, verjetno ne bi opazil parka, če mi ne bi kolega Patrik povedal, da imajo čisto blizu Princetona najvišji roller coaster na svetu. Po tem, ko je bilo to seme zasajeno v mojih možganih, ni bilo več druge opcije, kot da greva.

Kingda Ka je najvišji roller coaster na svetu. Nekoč je bil tudi najhitrejši, pa so ga že prehiteli. Začne se s pospeškom od 0 do 206 km/h v 3,5 sekunde. Potem se dvigne na 139 m visok stolp in na drugi strani spusti dol. Pelješ se še čez en kucel in to je to. Vse skupaj traja 28 sekund. Če pa koga zanima še kaj več, pa naj si pogleda na Youtubu. Včasih se zgodi, da vlakec ne pride do vrha in se odpelje nazaj na postajo. Nama se na srečo/žalost to ni zgodilo.

Na vhodu v park te precej natančno pregledajo. Oseba gre skozi detektor kovin, nahrbtnik pa odprejo in pregledajo. GoPro je prepovedan, stativ tudi, da ne govorim o selfi stickih. Načeloma je prepovedan vnos hrane in pijače, ampak se tega ne držijo tako strogo kot prejšnjih točk. GoPro sem na srečo pustil v hotelu, mini stativa pa niso opazili, uporabljal ga pa tako ali tako nisem.

V parku lahko (oziroma je to bolj ali manj obvezno) najameš omarico, ki jo lahko s kodo poljubno odpiraš in zapiraš cel dan. Na vlakcih imajo strogo uveljavljano pravilo, da ne smeš imeti ničesar v žepih. Fotoaparat je tako ostal v omarici cel dan, telefon pa večino dneva. Temu primerno je pomanjkanje slik v tem prispevku.

Zanimiva ponudba je tudi nakup “posebne” plastenke, s katero imaš neomejeno točenje pijač pri vseh ponudnikih v parku.

Dan je bil zelo vroč, šlo je do okoli 37°C (oziroma pač toliko Fahrenheitov). Kljub temu, da na slikah zgleda veliko sence, je ni veliko. Najin dan je izgledal nekako takole: greva na vlakec, nama je slabo in naju vse boli, počakava 30-60 minut, nekaj malega pojeva, počakava 30 minut, greva na naslednji vlakec. Trdiva, da je k slabosti in utrujenosti močno prispevala vročina. Iz opisanega si lahko mislite, da nad parkom nisva bila pretirano navdušena (vseeno nama obiska ni bilo žal). Manjka jim bolj umirjenih, a vseeno zabavnih stvari, ker so v parku skoraj samo roller coasterji. Od roller coasterjev pa nama je bil še najbolj všeč Kingda Ka, ker vsi ostali (na katere sva šla) preveč temeljijo na tem, da te premetavajo v sedežu.

Zvečer se je nebo stemnilo in gostje so začeli pospešeno zapuščati park dve uri pred zaprtjem. Midva sva bila seveda vezana na avtobus, tako da sva se najprej skrila pod streho in potem odpravila na postajo. Do takrat, ko naj bi prišel avtobus, je nehalo deževati, avtobusa pa od nikoder. Prišel je z eno uro zamude, ko se je že shladilo in ko sva že izmenično spala. Celotno pot v Newark sva prespala, kljub premrzli klimi na avtobusu.

V Newark smo prispeli ob polnoči. S pomočjo Google Maps sva se odločila, da je enostavneje/varneje/… če greva na mestni avtobus, ki pride čez 5 minut, kot na taksi. Bila sva tako utrujena, da v hotelu nisva niti vprašala, če so ulovili najino miš in sva šla samo spat.

Naslednje jutro sva se s taksijem odpeljala nazaj na letališče po avto. Iz takih in drugačnih razlogov sva plačala več, kot je zgledalo ob rezervaciji, ker zakaj bi ti v naprej povedali za “obvezno” in “priporočeno” zavarovanje. Kakorkoli, dobila sva enega najgrših avtomobilov na sploh: Kia Soul. Je pa vsaj visoko od tal in ima precej velik prtljažnik.

Kia Soul