… v Newark
Začenja se serija prispevkov o potovanju po vzhodnem delu ZDA in potem dvomesečnem delu in bivanju na Princetonu. Najprej bom kronološko opisal potovanje, potem pa verjetno sledijo tematski prispevki o avtih (in cestah), kampih, stanovanjih, hrani in tako dalje. Stay tuned!
Potovanje se je začelo 19. junija zjutraj z vožnjo na Dunaj (hvala Urška). Ker nisva želela plačati 25€ na let za izbiro sedežev na avionu nisva sedela skupaj. Če bi skupaj kupila karte, bi seveda sedela skupaj, ampak sva jih kupila ločeno, ker se vračava ob različnih datumih. Prtljage sem imel skoraj preveč. Oddane je bilo 21,7kg od dovoljenih 23. Ročne je bilo, kljub menjanju sandalov za težje čevlje, dobrih 8kg od dovoljenih 8kg. Kako bom vse stvari prinesel nazaj še računam.
Prvi let do Munchna je bil brez posebnosti, na drugem do Newarka pa mi je bilo že tradicionalno slabo, kljub temu da je bila precej mirna vožnja. Avion je imel WC v spodnjem nadstropju, ampak žal nimam slike. Čez mejo sva na srečo šla zelo hitro.
Ker sva prepozno rezervirala hotel (šele 2 dni prej), sva šla v edinega s prosto sobo. Želela sva privarčevati na poti od letališča do hotela. Šla sva z letališkim vlakcem na železniško postajo, od tam pa sva želela nadaljevati s taksijem, ki bi lahko bil cenejši kot taksi iz letališča. Ampak železniške postaje ni možno zapustiti drugače kot z vlakom. Fizično ni vrat. Naslednja opcija je bila da greva z vlakom v center in od tam z taksijem, ampak se nama je zdela karta za vlak predraga ($9 na osebo za 1 postajo, 1,5km). Tako sva šla nazaj na letališče in v taksi, za katerega sva plačala samo $20 ($2 več kot bi bil vlak v center). Naslednji dan sva ugotovila, da je taksi cenejši tudi kot vlak + mestni avtobus.
V hotelu sva se razpakirala in počasi odpravila spat, ker je bilo že zelo pozno po Ljubljanskem času. Ani se je zdelo, da je videla miš/podgano, ki je pobegnila v špranjo pod radiatorjem, ampak se je po premisleku odločila, da je bila samo kakšna žuželka.
Sredi noči me je zbudilo šumenje vrečke, kot da bi se vrečka počasi prevračala. Po nekaj minutah sem se dovolj zbudil, da mi je bilo čudno, da se vrečka prevrača tako dolgo. Prižgal sem luč in videl miš/podgano, ki je skočila iz Aninega nahrbtnika in stekla v špranjo pod radiatorjem. Vso hrano sem dvignil iz tal in šel naprej spat.
Zjutraj sva se pritožila na recepciji in so rekli, da bodo uredili. Kasneje sva tudi prebrala online komentarje hotela in videla, da je to pogost pojav v hotelu. Ker je bil to edini razpoložljiv hotel, nisva niti preletela komentarjev ali ocen, preden sva ga rezervirala.
Naslednjič: Six Flags