Ker so bili v najinem hotelu v Bangkoku tečni, sva morala plačati sobo za celo noč, čeprav sva jo zapustila že ob 9ih zvečer. Ampak je to stalo skoraj isto kot doplačilo za hranjenje prtljage po checkoutu. Poleg tega sva se lahko tako tudi stuširala in v miru spakirala vse nove nakupe. Vsi nakupi so šli v nahrbtnike, tako da ni bilo potrebno obuti gojzarjev.

Zvečer sva se torej s taksijem in nadzemno železnico odpeljala na letališče. Let je bil šele ob 7ih zjutraj, a so bile nočne povezave tako slabe, da sva šla raje že zvečer na letališče. Hotela sva se naspati, ampak nama je šlo bolj slabo. Do 1ih ponoči sploh ni šlo, ker je bilo veliko ljudi za večerne lete in je bilo polno šundra, potem pa je bilo bolje. Ana je uspela spati kakšno uro in pol, jaz kakšne pol ure. Check-inala sva se lahko že precej zgodaj. Potem sva za zajtrk porabila še zadnje bahte in počakala na avion.

Ko smo se vsedli v avion se nismo še takoj odpeljali. Midva sva izkoristila priliko in v trenutku zaspala. Noben od naju se ne spomni varnostnih obvestil pred letom in oba se samo medlo spomniva vzleta. Zbudila sva se šele 2 uri kasneje, ko so delili hrano. Tudi večino preostanka leta sva prespala.

V Kolnu naju je pirčakalo presenečenje. Kljub temu, da smo imeli velik avion, nismo parkirali od stavbi, ampak smo morali do stavbe z avtobusom. Zunaj -0 stopinj, jaz pa v sandalih! Šele v letališču sem iz nahrbtnika izbrskal debele nogavice in si jih obul. Ker je bil na letališču free wi-fi, je čakanje na naslednji let minilo hitro. Par urc kasneje sva že bila na Dunaju, kjer so naju pričakali Anina mami in prijateljica Urška, z Rujem in Pino ter odličnim domačim jabolčnim štrudeljem. Glej video.