Končno je na vrsto prišel Angkor. Lokacija izglasovana kot prva znamenitost sveta po Lonely Planetu. Lokacija okoli katere sva zgradila drugo polovico potovanja, saj sva se trudila ogniti največji gneči med božičem in novim letom. Skladno z veličastnostjo in velikostjo templjev, je ta blog zelo dolg.

Angkor

Na območju Kambodže in okolice je bil med leti 802 in 1431 Khmerski imperij. Med 944 in 1431 je bilo glavno mesto Angkor, v bližini današnjega mesta Siem Reap. V mestu in okolici so zgradili utrjena mesta, ogromne bazene za vodo za namakanje in namakalni sistem. Poleg tega je vsak vladar zgradil nekaj ogromnih templjev. Kakšnega zase, kakšnega za sorodnike in kakšnega za različne Hindujske bogove ali Budo. Skupaj več kot 700 templjev.¹

Mesto z bližnjo okolico je imelo po različnih ocenah med 400 000 (tisočino celotnega probivalstva sveta) in milijonom prebivalcev in je bilo daleč največje predindustrijsko mesto.

Od zatona Khmerskega imperija, do francoskega odkritja območja med 1860 in 1870², je aktivno preživel samo Angkor Wat (angkor = mesto, wat = tempelj). Ostale templje je prekrila džungla. Templje so začeli odkrivati šele v začetku 20. stoletja, potem pa so jih začeli tudi prenavljati. Zaradi nemirne kamboške zgodovine je vse to potekalo zelo počasi. Leta 1992 je bil Angkor Wat (skupaj z bližnjim Angkor Thom) dodan na UNESCOv seznam kulturne dediščine. Do leta 2003 je bil na seznamu ogroženih spomenikov.

Od 90ih let je Angkor tudi vedno bolj priljubljena turistična točka. Leta 2012 je bilo že 2 milijona obiskovalcev letno, danes verjetno že kak milijon več. Vstopnina ni poceni – $20/$40/$60 za 1/3/7 dni, razen če si Kambočan, ker v tem primeru ni vstopnine. Templji so odprti od sončnega vzhoda do zahoda, tako da si jih lahko ogleduješ 13 ur na dan. Ker je za domačine zastonj, je med templji veliko ljudi, ki želijo zaslužiti s turisti.

Angkor Wat je največja verska zgradba na svetu. Obdaja ga 190 m širok vodni kanal z zunanjimi merami 1,5 x 1,3 km. Tempelj je zgrajen iz peščenjaka, skopanega 50 km stran, ki so ga pripeljali s splavi po kanalih, jezeru in reki.³ Zunanji zid templja ima mere 1025 x 800 m.

Dan 0

V Siem Reap sva prispela popoldne. Odložili so naju nedaleč od hotela, tako sva sva šla do tja peš, na veliko nezadovoljstvo množice voznikov tuk-tukov, ki so naju želeli peljati. Odložila sva stvari, šla na večerjo ter brala o Angkorju. Zvečer sva si želela sposoditi kolesa in iti na bankomat. V nasprotju z informacijo na internetu najin hotel ni posojal koles, bližnja izposojevalnica pa je bila že zaprta, tako da sva to opravilo prestavila na jutro.

Dan 1

Budilka naju je zbudila ob 4:30 in bila sva močno utrujena. Odmajala sva se do izposojevalnice koles, ki je bila še vedno zaprta. Odločila sva se, da prvi dan raziskovanja Angkorja spremeniva v dan počitka in šla še za 3 ure spat.

Po zajtrku sva se odpravila na market. Z barantanjem sva začela odlično. Ana je vprašala, koliko stane ena ruta. Gospa je povedala ceno, Ana se je nasmehnila in rekla ne hvala, ker je bila cena ogromna, in sva šla naprej. Med najinim odhajanjem je prodajalka nižala ceno, česar nisva pričakovala, ker nama ni bilo toliko do te rute. Nisva se pustila motiti, dokler ni prišla do tretjine začetne cene, potem pa sva šla nazaj in izbrala, kateri dizajn rute bova kupila. Kasnejša barantanja niso bila tako gladka.

Potem sva šla nazaj v hotel in zamenjala sobo, ker je najina smrdela po cigaretah. Dodaten bonus nove sobe je bil to, da je v njej lovil wi-fi.

Težavo z denarjem sem že omenil. Če na hitro povzamem in dodam podrobnosti. V Kambodži uporabljajo dolarje. Večina bankomatov zaračunava provizijo in ima omejitev, koliko lahko naenkrat dvigneš. Zato sva konkretno posegla v dolarsko rezervo iz Ljubljane. Sedaj v velikem mestu sva imela možnost najti bankomat brez provizije in omejitve dviga, pojavil pa se je drug problem. Samo na eni od kartic, ki jih imava, je limit za dvig dovolj velik, ampak na njej nisem imel dovolj denarja. Že 3 dni nazaj (31. decembra) sem si nakazal denar na to kartico, ampak zaradi praznika in vikenda transakcija ni bila izvedena do danes (4. januar) ob 9:00 po slovenskem času. Torej do 15:00 po najinem času. Tako da sva šele takrat smela iti na bankomat in napolniti denarnico in dolarsko rezervo.

Naslednja postaja je bila izposojevalnica koles še pred zaprtjem. Za ceno samo naslednjega dne sva si kolo izposodila že ob 5ih popoldne. Potem sva se odpeljala do Angkorja in kupila trodnevno karto, ki vključuje popoldanski obisk na ničti dan. Zato sva lahko odpravila še hitro enourno raziskovanje Angkor Wata. Glej slike. Sledila je nočna vožnja domov, večerja in čim prej spat.

Dan 2

Tokrat sva zares vstala ob 4:30 zjutraj in odkolesarila do vzhodnega rezervarja (umetnega jezera), gledat sončni vzhod. Potem sva si ogledala bližnji tempelj in pozajtrkovala. Naslednji tempelj je znan po tem, da iz njega niso očistili vse džungle in pa po tem da nastopa v filmu Tomb Raider. Potem en manjši in bolj oddaljen tempelj z manj turisti, en piramidast tempelj in Angkor Thom – glavno mesto iz časa templjev.

Tu sva prvič in edinič barantala za hrano, kar je načeloma proti pravilom. Vse stojnice z mizami glasno vabijo turiste in turistom pred nose tiščijo menije. Midva sva bolj ali manj slučajno prišla do skupine stojnic od zadaj, ker sva tam gledala en tempelj. Prišla sva do prve in nama je gospa pomolila meni. Sva ga pogledala, cene so bile visoke, a ne zelo visoke, tako da sva se odločila, da prideva. Vrnil sem meni in se začel pripravljati, da bom parkiral kolo. Gospa me je narobe razumela in ponudila zastonj pijačo. Vesela sva sprejela ponudbo in se usedela k njim. Naslednjič sva spet jedla pri njih pod enakimi pogoji.

Pogledala sva si polovico Angkor Thoma in potem dirkala proti zahodnemu rezervarju, gledat sončni zahod. Pot je bila vedno slabša (glej slike) in vedno več cest po zemljevidu se je končalo privatneih vrtovih. Ujela sva zadnje trenutke sončnega zahoda in potem šla hitro nazaj proti domu, ker sva bila kar daleč.

Skupaj 59 km (kolesarjenje z mestnimi kolesi in peš sešteto) v 14 urah od doma do doma.

Sledila je čim hitrejša večerja, tuš, praznjenje spominskih kartic in podobno.

Dan 3

Spet sva vstala ob 4:30. Tokratna destinacija sončnega vzhoda je bil Angkor Wat, kar je precej bližje kot prejšnji dan. 100 slik kasneje sva šla naprej in si pustila Angkor Wat za konec. Naslednji tempelj je na hribčku (kamor greš lako tudi na slonjem hrbtu) in ga polovico obnavljajo. Vidljivost je bila na žalost slaba, tako da ni bilo lepega razgleda. Naslednji tempelj je bil bolj neobiskan in sva bila 20 minut sama. Zato nama je bil zelo všeč, sicer pa ni bil nič posebnega. Potem je sledil tempelj, ki ima 216 velikih obrazov (nekaj med reliefom in kipom). Tu je bilo pa ogromno ljudi.

Nato sva šla do enih stranskih vrat v mesto Angkor Thom, kjer so tudi snemali Tomb Raiderja. Sledilo je kosilo na isti lokaciji kot prejšnji dan, še en tempelj in en tempelj na otoku. Del templja je jezero in kip sredi jezera, tako da je tehnično otok na jezeru na otoku na jezeru in oba otoka in obe jezeri so umetni (in ne ravno majhni). Na koncu še sončni zahod na piramidastem templju. Že eno uro pred zahodom s(m)o začeli zasedati položaje, da smo imeli lepo pogled. Kmalu po sončnem zahodu so nas varnostniki spodili dol iz templja, ker se ob sončnem zahodu zaprejo templji. Meni je bil tempelj z rdečim ozadjem všeč, tako da sem ga hotel še iz ceste malo slikati in čakati, da se spreminjajo barve. Pa so naju spodili tudi od tam.

Tokrat 49 km v 14 urah.

Z večerjo in spanjem nisva preveč hitela, ker je bil na vrsti dan za počitek.

Dan 4

Privoščila sva si malo daljše jutranje spanje. Ana je pogledala Tomb Raiderja, oprala sva obleke, kupila kup stvari na marketu in si ogledala mesto še zvečer, ko je precej bolj živo kot čez dan.

Dan 5

Za zadnji dan nama razen Angkor Wata ni ostalo veliko. Nekaj manjših templjev ob poti. Seveda so ostali vsi templji, ki so zunaj dosega s kolesom. Tako da sva šla na ponovitev best-of prejšnjih dni in v Angkor Wat. Ko sva prišla do izbranega templja za sončni vzhod sva ugotovila, da je le ta še zaprt. Hkrati se je izkazalo, da je oblačno in da je itak vseeno. So pa bili zraven templja vodni bivoli in sva jih malo preganjala (jaz sem bil čisto navdušen). Potem sva šla v tisti tempelj z 216 obrazi, ki je bil tokrat čisto prazen! Tako sva se lahko igrala s poustvarjanjem “znanih” fotografij brez množice motečih turistov na slikah.

Nadaljevala sva s piramidastim templjem. Nisva si ga ogledala. Samo usedla sva se na vrh in kakšno uro brala vodiča po Tajski in se odločala kam naprej. Še zjutraj je bil plan iti v Chiang Mai in na treking, do večera pa sva se premislila in odločila da greva gledat ribice in korale na neko plažo.

Še enkrat sva šla tudi v Tomb Raider tempelj, potem pa grand finale – Angkor Wat. V templjih je tudi veliko reliefov. V ostalih templjih sva jih precej ignorirala, tukaj sva pa pogledala vseh 800 metrov dolžine in 3 metre višine, ter poskušala z pomočjo Lonely Planeta ugotoviti, kaj je prikazano. Jaz sem se na polovici naveličal, Ana pa je vztrajala do konca. Čisto sredinski in najvišji del templja je bil iz neznanega razloga zaprt.

Po sončnem zahodu sva se odpeljala s kolesi v mesto, kjer sva povečerjala, kupila še zadnje spominke in do konca napisala kartice. Za večerjo sva jedela pečene kobilice. Glej video.

Skupaj z obiskom mesta 52 km v 16 urah.

Dan 6

Šla sva na bus. Blog je že dovolj dolg, da bom vožnjo opisal naslednjič.

Ostali vtisi

• Pri (bolj popularnih) templjih so kupi otrok, ki (vsiljivo) prodajajo spominke.
• Vozniki tuk-tukov so tudi zelo vsiljivi. Vsak te vpraša, če bi prevoz, če ga rabiš jutri za prevoz med templji… in na vsakem vogalu jih je polno.
• Vse je prašno. Precej cest je peščenih (oranžno-rdeče-rjave barve) in ta prah je povsod. Rjav nahrbtnik, rjava majica, rjav obraz, rjave noge v sandalih…
• Kot ste mogoče opazili, sem jaz na veliko slikah. To zato, ker se meni ni več dalo slikati in je večino slik naredila Ana.