Iz mesta Cebu sva se odpravila v Moalboal, ki je znan po jatah sardin, ki plavajo blizu obale. Po manjših težavah z barantanjem za tricikel, naju je odpeljal v izbran hotel, ki pa je bil poln. Nato naju je odpeljal v “njegov” hotel, ki je bil močno predrag in nato še v enega, ki je bil odličen in za primerno ceno.

Popoldne sva šla na večerjo in na plažo. Nimava slik, ampak plaža je bila grda, kamnita in polna morske trave in drugih rastlin. Ker sva imela veliko stvari s sabo, sva šla plavat zaporedno. Prvi sem bil jaz. Naredil sem napako in šel v vodo bos. Po tleh so namreč grobe korale :(. Prvih okoli 100 metrov je voda do kolen, potem pa se strmo spusti in teh 100 metrov moraš prehoditi. Ko sem končno prišel do tega strmega dela, je bilo sonce že zelo nizko in za oblakom, tako da se je zelo malo videlo. Videl sem jato rib za pol minute, potem pa se je končala. Sledila je boleča hoja nazaj. Vmes je postalo že preveč temno in Ana ni šla plavat.

Naslednje jutro sva šla bolje opremljena (s sandali) in brez stvari (še ključ sva pustila na recepciji). Sardin nisva videla, sva pa bila navdušena nad koralami. V resnici so bile barve veliko bolj žive, kot so na slikah. Manjše težave so nama delale neke majhne meduzice, ki jih je bilo veliko in so malo žgale.

Ker nisva videla sardin (in iz drugih razlogov) sva se odločila, da tu ostaneva še eno noč. Dan sva porabila za planiranje in kupila sva karti Singapur – Pattaya in Bangkok – Dunaj. S tem sva definirala konec potovanja in sva lahko izračunala, da sva karte kupila dan pred polovico potovanja. Ponovila sva tudi plavanje popoldne in naslednje jutro, ampak sardin nisva videla, ni pa bilo več meduzic.

Slike iz GoPro so bile zelo sive. Zato sem jim malo popravil barve, v upanju, da so sedaj barve bolj realne. Zato je pisanje tega bloga tudi trajalo tako dolgo.