Peljali smo se 3,5 h po lušni dolini z veliko visečimi mostovi. Ob prihodu v Kabayan sva srečala enega od vodičev v vasi, ki je bil zaseden, tako da smo se zmenili, da se kasneje zmenimo vse. Potem sva šla v edino nastanitev v vasi. Dala sva oprat obleke (z običajnim kompliciranjem, katere obleke smejo v sušilca in katere ne smejo na vročo vodo) in so jih odlično oprali. Majice, za katere sva mislila, da ne bodo nikoli več bele, so postale spet bele. Na koncu so pa še pozabili zaračunati pranje.

Šla sva na sprehod po vasi in do jame z kupom okostij (predvsem lobanj). Do tja greš po ozkih peš-ulicah med vrtovi, sama jama je pa na vrtu ene hiše in tam z veseljem pobirajo vstopnino. Potem sva šla na kosilo na slabo juho z ribo in še slabšo juho z svinjino. Nato sva se odločila za ambiciozen plan, da greva dobri 2h stran v eno od jam z mumijami.

Na poti sta naju vodili dve srečni naključji. V lodgu sva omenila, da greva tja in so nama povedali, kje morava zaviti z glavne ceste, ker bi to verjetno zgrešila. Po 2 urah hoje po cesti sva prišla do trgovinice, kjer sva želela kupiti vodo, ker je bila pot daljša in bolj vroča od pričakovanj. Vode niso imeli, so pa imeli zmrznjeno kokakolo. Spet sva slučajno omenila, da greva gledat mumije in nama je gospa povedala, da morava v vasi reči za ključ, ker je jama zaklenjena. Tako sva dobila ključ in šla v zelo strm klanec. Do jame naj bi bilo 30 minut. Midva sva rabila 40 minut in že skoraj obrnila, ker nama je že grozil povratek v temi. Med potjo je bilo tudi več razcepov, tako da nisva bila niti prepričana, če sva na pravi poti. Vmes sva opazila, da so ob poti pogoste 20 cm dolge palčke z majhno črno vrečko na njih in sva se odločila, da so to markacije. Na koncu sva le našla jamo samo 10 minut pred vnaprej določeno uro za obvezen obrat. Nekako sva tudi odprla zarjaveli ključavnici in pogledala v majhno votlino – 3x2x1 m^3 – z lesenimi krstami. Naslednji izziv je bil si upati odpreti pokrov krste, ampak sva zmogla. Sledil je povratek z vračilom ključa in ponovnim postankom na zmrznjeni kokakoli. Nazaj sva prišla še pred temo, čeprav so bile zadnji kilometer naglavne lučke že koristne, da sva bila bolje vidna.

V lodgu naju je čakal vodič. V celi vasi so samo trije vodiči in ta je nekako samooklicani vodja. Najin prvoten plan je bil, da naslednji dan 6 h hodiva v klanec z vodičem do še ene jame z mumijami, potem pa še 1h naprej do avtobusa, od koder bi se odpeljala v Sagado. Torej 7 h z vso opremo. Drugače bi se morala peljati 3,5 h nazaj v Baguio in še 3 h do peš dostopne lokacije, kar nama mogoče niti ne bi uspelo oboje v istem dnevu. Vodič je razložil, da naju lahko on zapelje 10 km naprej, do jeepneya, ki bi naju zapeljal do busa. Poleg tega sta vmes prišli še dve Nemki, ki sta želeli iti naslednji dan do jame in dan zatem v isto smer naprej. Tako bi si lahko obakrat delili stroške in bi bila cena sprejemljivejša. Seveda sva bila s takim planom zelo zadovoljna.

Do jame je včasih vodila makedamska cesta z veliko peš bližnjicami. Sedaj že nekaj let cesto betonirajo in bodo kmalu končali, od bližnjic pa je ostala samo še ena. Je pa sedaj ideja, da vmes po cesti pripelje kakšno vozilo, ki ga poštopaš. Gor grede nam je to uspelo šele za zadnjo uro hoje, ko nas je pobral prazen tovornjak. Na vrhu smo potem eno uro čakali, da se je pojavila oseba s ključem, da smo lahko šli v jamo, za katero se je potem izkazalo, da sta dve jami. Tokrat je krste odprl vodič. V vodiču piše, da je edini korekten način obiska jam z vodičem, ker lahko drugače užališ domačine. No, nam je vodič rekel, da lahko ignoriramo napis »No photo«, ker to so si lokalci kar nekaj izmislili in da ni treba upoštevat.

Dol grede smo dobili štop za sredinske 4 ure hoje. Pobral nas je privaten jeepney, v katerem je bila skupina Filipincev iz Manile, ki so imeli počitnice, ker je vse v Manili zaprto. Lahko bi nas zapeljali do vasi, ampak smo morali izstopiti, da smo si lahko pogledali še pogrebno skalo (burial rock). Preden so mumije pokopavali v jame, so jih spravljali v luknjah izdolbenih v pogrebno skalo. Potem so se neko odločili, da jih bodo rajši v jame.
Ob prihodu v vas sva šla midva (ne pa tudi Nemki) še v muzej in se je vodič ponudil, da gre z nama in je bil kar koristen. V muzeju so imeli nekaj starega orodja iz teh krajev in kar precej tabel z razlagami okoliške zgodovine v angleščini. Potem smo šli nazaj v lodge, kjer se nama je prvič zgodilo, da je nekdo zahteval več denarja kot smo bili zmenjeni. Vodič je trdil, da bla bla bla in da je v resnici več kot smo se z drugim vodičem zmenili dan prej. Nemki sta z veseljem plačali (?!), meni pa potem tudi ni preostalo drugega, poleg tega pa nisem imel dovolj majhnih bankovcev, da bi plačal dogovorjeno.

Z vodičem (vodjo, ne tistim od ture) smo se tudi menili, da nam bo rezerviral nastanitev v Sagadi (pri nekem prijatelju, ki ima lodge), ker je velika verjetnost da bo vse polno, ker imajo v Manili počitnice. Ampak je bilo nemogoče izvedeti od njega, ali je dejansko rezerviral ali ne. Izmenično je odgovarjal, da je poklical in da vedo da pridemo, in da ne vedo ali imajo kaj prostega.

Naslednji dan smo morali vstati zgodaj zjutraj, da smo ujeli edini jeepney v dnevu. Bilo je premrzlo za biti samo v sandalih (Kabayan je precej nad morjem). Jeepney je imel na srečo še dovolj prostora za nas, čeprav sva midva z Ano »morala«¹ sedeti na strehi. Ob prihodu do avtobusnega postajališča so nam tam rekli, da še 4h ne bo busa, da lahko nas pa oni privatno zapeljejo s kombijem. Njihovim informacijam seveda nismo preveč zaupali. Malo nas je skrbelo, da bomo zgrešili bus, ker smo čakali malo stran na napačni strani ceste, ker nikjer bližje nismo mogli sedeti in kjer je avtobus Baguio – Sagada, ki smo ga lovili, znan po tem, da je razprodan. Karte prodajajo samo za tekoči dan in vsak dan nastane dolga vrsta pred odprtjem prodajalne. Po dobrih dveh urah je prišel bus s tremi prostimi sedeži, jaz pa sem sedel na zložljivem sedežu na hodniku avtobusa.

Tole je nastal daljši zapis kot sem načrtoval. Nikjer nisem razložil nič o teh mumijah – kaj, kako, kdo, kdaj… Iz različnih razlogov in enkrat v prihodnosti lahko pričakujete natančno razlago.